BSA skozi čas: Modeli, ki so pisali zgodovino znamke
Ko danes govorimo o novih motociklih BSA, je težko ločiti to, kar ustvarjamo danes, od vsega, kar je bilo pred tem. Imena, kot so Gold Star, Bantam, Thunderbolt ali Rocket, niso nastala v marketinških oddelkih zadnjih nekaj let. Za njimi so desetletja zgodovine, dirke, potovanja, uspehi, pa tudi nekateri modeli in ideje, ki niso dočakali časa, ki bi si ga zaslužili.
Zato vam želimo približati del zgodovine motociklov BSA skozi modele, ki so vsak na svoj način pustili svoj pečat.
Nekateri so postali legende. Nekateri so bili izjemno prodajno uspešni. Posamezni danes na dražbah dosegajo visoke cene, medtem ko so drugi ostali zanimivi predvsem zbirateljem in poznavalcem britanske motociklistične industrije.
Vsi skupaj pa pripovedujejo zgodbo o tem, kaj je BSA nekoč predstavljala – in zakaj imajo nekatera zgodovinska imena še danes poseben pomen.
BSA Gold Star – ime, ki je postalo sinonim za znamko
Če obstaja motocikel, ki ga pri zgodovini BSA preprosto ni mogoče izpustiti, je to Gold Star.
Zgodba tega imena se začne leta 1937, ko je Wal Handley na dirkališču Brooklands z motociklom BSA Empire Star odpeljal krog s povprečno hitrostjo več kot 100 milj na uro. Za ta dosežek je prejel tradicionalno Brooklandsovo značko »Gold Star«.
BSA se je kmalu odločila to ime prenesti na motocikel.
Prvi Gold Star je nastal na osnovi enovaljnega modela M24 z motorjem prostornine 496 cm³, v naslednjih letih pa je bila razvita cela vrsta različic. Gold Star so izdelovali v izvedbah s 350 in 500 cm³, pojavljal pa se je praktično povsod – na cestnih dirkah, tekmovanjih scrambles, trial prireditvah in tudi na običajnih cestah.
V petdesetih letih si je pridobil sloves enega najhitrejših enovaljnih motociklov svojega časa.
Proizvodnja je trajala do leta 1963, originalni primerki pa danes sodijo med najbolj iskane klasične motocikle BSA.
Zato ni naključje, da je bil prav Gold Star izbran za eno prvih velikih imen nove dobe BSA.
BSA Bantam – motocikel, na katerem so generacije začele voziti
Na drugem koncu takratne ponudbe BSA je stal precej preprostejši motocikel.
BSA Bantam se je pojavil leta 1948 kot majhen, lahek dvotaktni enovaljni motocikel. Prve različice so imele 125 cm³, pozneje pa se je prostornina skozi leta povečevala vse do 175 cm³.
Bantam ni bil zasnovan za podiranje hitrostnih rekordov. Njegova naloga je bila drugačna – motocikel približati velikemu številu ljudi.
In pri tem je bil izjemno uspešen.
Konstrukcija Bantama ima zanimivo zgodovino. Osnova je izhajala iz nemškega modela DKW RT125, katerega zasnova je po drugi svetovni vojni v okviru vojnih reparacij prišla do več proizvajalcev.
BSA je na tej osnovi ustvarila motocikel, ki je postal eno najbolj prepoznavnih imen britanske motociklistične industrije.
Bantam je bil preprost, razmeroma dostopen in lahek za vožnjo. Za veliko britanskih motociklistov je bil prav to njihov prvi motocikel.
Ocene kažejo, da je bilo izdelanih in prodanih okoli četrt milijona primerkov, kar dovolj jasno govori o njegovem pomenu.
Proizvajali so ga vse do leta 1971.
Danes je Bantam ponovno del zgodbe BSA, vendar se je zgodovina tega imena začela veliko prej.
A10 Super Rocket – odgovor BSA na velike britanske twin modele
Ob koncu petdesetih let je bil britanski trg povsem drugačen kot danes.
BSA, Triumph in Norton so se resno borili za kupce, ki so želeli hitre in zmogljive motocikle večje prostornine.
Eden od odgovorov BSA je bil A10 Super Rocket.
Predstavljen je bil leta 1958 in je uporabljal zračno hlajen paralelni dvovaljni motor prostornine 650 cm³ ter predstavljal nadaljnji razvoj modela A10 Road Rocket.
Super Rocket je ponujal dobre zmogljivosti, značilen britanski videz in sloves zanesljivega motocikla.
V vsaki disciplini sicer ni uspel preseči svojih največjih tekmecev. Triumphovi dvovaljni motorji, zlasti Bonneville po letu 1959, so ponujali več zmogljivosti, medtem ko je Norton s svojim znamenitim okvirjem Featherbed postavil zelo visoke standarde pri vodljivosti motocikla.
Kljub temu je imel A10 Super Rocket svoje adute.
Bil je lep, zanesljiv in ponujal zelo dobro razmerje med ceno in tistim, kar je kupec dobil. Proizvodnja je trajala do leta 1963.
Rocket Gold Star – ko sta se združili dve najboljši ideji
Če je Super Rocket predstavljal resen športni motocikel, je bil A10 Rocket Gold Star poskus narediti še korak dlje.
Proizvajali so ga le dve leti, od 1962 do 1963, vendar si je v tako kratkem času uspel pridobiti status enega najbolj zaželenih motociklov BSA med današnjimi zbiratelji.
Recept je bil zelo zanimiv.
Vzeli so zmogljivejšo različico dvovaljnega motorja A10 in jo združili s prilagojeno različico okvirja legendarnega Gold Stara.
Motor je dobil glavo z višjim kompresijskim razmerjem, novo odmično gred in uplinjač Amal Monobloc. Moč je bila povečana s približno 40 na 46 KM, z opcijskim dirkalnim izpušnim sistemom pa je lahko dosegla približno 50 KM.
Za začetek šestdesetih let to ni bila majhna stvar.
Izdelanih je bilo le 1.584 primerkov, zato ima originalni Rocket Gold Star danes posebno mesto med zbiratelji.
A65 Thunderbolt, Lightning in Spitfire
V začetku šestdesetih let je BSA prešla na novo generacijo motorjev in konstrukcij.
Pri starejših modelih sta bila motor in menjalnik ločeni enoti. Nova generacija »unit construction« ju je združila v eno celoto, med najpomembnejšimi motocikli tega obdobja pa je bila serija A65 s 650 cm³.
A65 se je pojavil v več različicah, med najbolj znanimi pa so Thunderbolt, Lightning in Spitfire.
Thunderbolt je bil preprostejša izvedba z enim uplinjačem, Lightning je uporabljal dva, Spitfire pa je bil bolj usmerjen v zmogljivosti.
Ti motocikli morda niso popolnoma presegli primerljivih modelov Triumph po čistih zmogljivostih, vendar so bili zelo priljubljeni in so ostali v proizvodnji vse do zadnjih let prvotne BSA.
Še posebej zanimivo je ime Thunderbolt.
Več kot pol stoletja pozneje se je BSA odločila, da ga ponovno uporabi, tokrat za povsem drugačen motocikel – novi adventure model.
To morda najbolje pokaže, kako BSA danes gleda na svojo zgodovino. Ideja ni preprosto izdelovati kopij starih motociklov. Veliko bolj zanimivo je zgodovinskim imenom dati novo poglavje.
B25 Starfire – pogled proti Ameriki
Ob koncu šestdesetih let je ameriški trg postajal vse pomembnejši za britanske proizvajalce.
Posebej priljubljeni so postajali lažji motocikli, primerni za vožnjo izven asfalta, zato je BSA poskusila odgovoriti z modelom B25 Starfire.
Šlo je za enovaljni motocikel prostornine 250 cm³, z zračnim hlajenjem in približno 20 KM.
Starfire je dobil večji uplinjač, spremenjeno odmično gred in za tisti čas sodoben videz, navdihnjen s trail motocikli. Imel je celo rezervoar iz steklenih vlaken.
Težava je bila v tem, da je konkurenca iz Japonske že napredovala z izjemno hitrostjo.
Motocikli, kot je Suzuki 250 Hustler, so ponujali boljše zmogljivosti, Starfire pa ob tem ni bil posebej poceni.
Zato nikoli ni dosegel uspeha, na katerega je BSA računala, proizvodnja pa se je končala leta 1971.
Danes pa predstavlja zanimiv dokument obdobja, ko so britanske tovarne skušale odgovoriti na povsem nov način razmišljanja, ki je prihajal iz Japonske.
BSA Rocket III – trije valji pred začetkom nove dobe
Rocket III je eden najzanimivejših motociklov BSA s samega konca šestdesetih let.
Poganjal ga je trivaljni motor prostornine 750 cm³, model pa je bil tesno povezan s Triumph Tridentom.
Razvoj motorja se je začel že v začetku šestdesetih let po zaslugi Berta Hopwooda in Douga Helea, ko pa je končno prišel v proizvodnjo, je predstavljal enega najambicioznejših britanskih motociklov svojega časa.
Različica BSA se je od Triumph Tridenta razlikovala v več pomembnih podrobnostih. Motor v Rocket III je bil nameščen pod kotom, medtem ko je imel Trident navpično postavljeno enoto, razlikovali pa sta se tudi konstrukciji okvirjev.
Rocket III je imel potencial, vendar se je pojavil v trenutku, ko je bila celotna britanska motociklistična industrija pod ogromnim pritiskom.
Japonski motocikli so postajali vse boljši, hitrejši in zanesljivejši, finančne težave britanskih proizvajalcev pa vse resnejše.
Proizvodnja modela Rocket III se je končala leta 1972.
Danes je to eden od modelov, ki najbolje predstavljajo zadnji veliki tehnološki napor prvotnega obdobja BSA.
BSA Fury – motocikel, ki nikoli ni dobil svoje priložnosti
Vsaka velika motociklistična družba ima vsaj en model, ob katerem za vedno ostane vprašanje: kaj bi bilo, če bi prišel v proizvodnjo?
Za BSA je bil to Fury.
V začetku sedemdesetih let je bil razvit povsem nov motocikel z dvovaljnim DOHC motorjem prostornine 349 cm³. Razvil ga je znameniti Edward Turner, motor pa je proizvajal približno 35 KM.
Za motocikel te prostornine in tistega časa so bile to zelo resne zmogljivosti. Napovedana najvišja hitrost je bila okoli 110 milj na uro oziroma približno 177 km/h.
Okvir je uporabljal izkušnje iz razvoja dirkalnih trivaljnih motociklov BSA Roba Northa.
Obstajale so celo zamisli o prihodnjih večjih štirivaljnih in petvaljnih motorjih.
Načrt je bil ambiciozen: izdelati novo generacijo britanskih motociklov, ki bi se lahko neposredno kosali z Japonci.
Žal finančni položaj družbe takšnega razvoja ni več dopuščal.
Izdelanih je bilo le nekaj prototipov Furyja, motocikel pa nikoli ni prišel v serijsko proizvodnjo.
Zato danes predstavlja enega največjih trenutkov »kaj bi bilo, če bi bilo« v zgodovini BSA.
Beaver, Brigand, Rambler in Tracker – ime BSA ni povsem izginilo
Konec velike proizvodnje v sedemdesetih letih ni pomenil, da je ime BSA za vedno izginilo z motociklov.
Po spremembah lastništva in reorganizacijah so se konec sedemdesetih pojavili manjši modeli, kot sta Beaver in Brigand, ki sta uporabljala motorje Morini prostornine 50 cm³.
Pozneje sta prišla še Rambler in Tracker, z motorji Yamaha prostornine 125 in 175 cm³.
To ni bila več BSA, kakršno je svet poznal v petdesetih in šestdesetih letih. Družba je bila precej manjša, motocikli pa preprostejši.
Toda ime je preživelo.
Gold SR – še en poskus vrnitve
V devetdesetih letih je sledilo še eno zanimivo poglavje zgodovine BSA.
Po novih spremembah v družbi je nastal BSA Gold SR, retro motocikel, ki je uporabljal preverjeni enovaljni motor Yamaha SR400.
Izdelan je bil v majhnem številu primerkov, predvsem za izvoz na japonski trg.
Gold SR nikoli ni pomenil velike vrnitve BSA, je pa pokazal, da zanimanje za ime in dediščino znamke ni izginilo.
Ideja o ponovnem rojstvu BSA se je nato še večkrat pojavila skozi različne projekte, vse dokler niso nastali pogoji, da se zgodba nadaljuje na precej resnejši način.
Zgodovina, ki je ne želimo le hraniti v muzeju
Ko danes pogledamo vse te motocikle, je jasno, kako raznolika je bila BSA skozi svojo zgodovino.
Izdelovali smo preproste motocikle, na katerih so se ljudje učili voziti.
Izdelovali smo dirkalne motocikle.
Velike twin modele.
Enovaljnike.
Trivaljne motocikle.
Trail motocikle.
Obstajali so modeli, ki so postali legende, in taki, ki so prišli ob napačnem času. Bilo je briljantnih tehničnih rešitev, pa tudi projektov, ki nikoli niso prišli iz faze prototipa.
Prav zato zgodovine BSA ne razumemo kot nekaj, kar bi morali le postaviti za steklo.
Gold Star, Bantam in Thunderbolt danes ponovno obstajajo v ponudbi BSA zato, ker imajo ta imena še vedno kaj povedati.
Seveda motocikli, ki jih izdelujemo danes, niso isti kot tisti, ki so jih vozile prejšnje generacije. In tudi ni treba, da bi bili.
Ceste so drugačne. Tehnologija je drugačna. Spremenilo se je tudi to, kar vozniki pričakujejo od motocikla.
Toda nekatere stvari ostajajo enake.
Dober motocikel mora imeti značaj. Narejen mora biti za vožnjo in obstajati mora razlog, da ga boste želeli še enkrat pogledati, ko ga parkirate.
To je del zgodovine BSA, ki ga želimo ohraniti.
Skozi besedila, kot je to, pa vam bomo še naprej predstavljali motocikle, ljudi in zgodbe, zaradi katerih je Birmingham Small Arms Company postala eno najbolj znanih imen v zgodovini motociklizma.
